Ko naš vrt prekriva snežna odeja ali so rastline zavite v zavese ivja je popoln trenutek, da se sprehodimo po našem, na pogled mrtvem, vrtu. Ob sprehodu lahko ocenimo ali nam manjkajo drevesa in grmovnice, ki bi popestrile vrt tudi pozimi. Ali nam srce hrepeni po kakšnih zimzelenih rastlinah, živih mejah ali vejah, ki bi se ugibale pod težo svežega snega. Nekaj tako lepega je v osamljenih golih drevesih, ki so prekrasni spomeniki ljubezni do vrta, ko na pogled v vrtu ni žive rastlinice. Pozimi pridejo do izraza tudi grmovnice, ki se poleti skrivajo v ozadju svojih cvetočih sosed. Zimsko idilo nam lahko popestrijo tudi barvni plodovi, ki se bleščijo v kratkih zimskih dneh. Plodovi so priljubljeni tudi med ptički, ki veselo ščebetajo in skakljajo po rastlinah, ki jih lahko opazujemo iz topline našega doma. Danes bom govorila ravno o takih rastlinah, ki še čez zimo krasijo svoje veje s plodovi.
Cotoneaster horizontalis - pahljačasta panešplja
Je listopaden grm, ki zraste od 50 do 150 cm visoko in 180 do 300 cm široko. Najbolje bo uspeval v polsenčni ali sončni legi, glede tal pa je nezahteven. Na pahljačasto razraščenih vejah rastejo majhni svetleči listki, ki se pri nekaterih sortah jeseni obarvajo oranžno ali rdečo.
Junija se na vejah razprejo majhni belo-rožnati cvetovi, ki so še posebej privlačni za čebele. Iz teh cvetov se jeseni pojavijo svetlo rdeče jagode, ki ostanejo na grmu do pomladi, če jih pred tem ptice, predvsem kosi in brinovke, ne pojedo.
Grm lahko posadimo posamezno ob zidu ali kipu, v gručah in v gostih sklenjenih skupinah. Uporablja se lahko tudi za preprečevanje erozije na brežinah.
Cotoneaster x suecicus ali Cotoneaster dammeri- Švedska panešplja
Je zimzelen grm, ki zraste od 50 do 150 cm v višino in 100 do 150 cm v širino. Zraste od 50 cm do 1,5 m v višino in 1,5 m do 3 m v širino. Pričakujemo lahko, da bo rastlina živela od 20 do 30 let in komaj pri tej starosti lahko doseže maksimalno višino in širino. Posadimo jo lahko na vsako lego in v skoraj vse vrste tal, samo zasoljena tla ji bodo delala preglavice.
Maja se na vejicah odpirajo majhni, gosto posejani cvetovi, ki so bele ali belo roza barve z rdečimi prašniki in privabljajo čebele. Iz cvetov se jeseni oblikujejo rdeči, okoli 0,5 cm veliki plodovi, ki privabljajo ptice, ko ni na vrtu druge hrane.
V vrtu jo lahko uporabljamo za hitro ozelenjevanje brežin, sten, kot podrast, za pokrovno rastlino in za utrjevanje nasipov proti eroziji. Na en kvadratni meter se običajno posadi 2-3 sadike švedske panešpljice. Sorta "Coral Beauty" nam jeseni najbolj obilno rodi z rdečimi plodovi. Obe omenjeni panešpljici lahko malo skrajšamo z rezjo.
Ligustrum vulgare - Kalina
Je listopaden grm, na katerem lahko v toplih zimah tudi ostanejo listi. Kalina zraste od 2 do 5 metrov visoko in 2 do 3 metre široko. Dobro uspeva v vseh vrstah tal, najbolj ji pa ugajajo bogata, globoka in alkalna tla, prenese tudi stalno vlago v tleh in tudi sušo. Glede svetlobe pa potrebuje sončno ali polsenčno lego.
Julija se na vejah odprejo beli cvetovi, ki so združeni v socvetja dolga od 3 do 6 cm. Cvetovi so široki do 6 mm in imajo močan in neprijeten vonj. Iz teh cvetov jeseni zrastejo črni plodovi, veliki okoli 0,6 cm, ki ostanejo na rastlini do pomladi, če jih seveda ptičeki prej ne pojedo.
Zadnje čase se liguster uporablja kot nadomestek za pušpane, saj ga lahko režemo in oblikujemo v različne oblike, ne da bi mu s tem škodili, moramo pa si zapomniti, da na obrezanih grmičkih ne bo cvetov in plodov. Kalino lahko uporabljamo za oblikovanje živih mej ali pa kot posamezne grmičke, si so samostojni ali v ozadju kakšnih gredic. Ker se razraščajo tudi z koreninskimi poganjki pod njimi ne uspeva kakšna podrast. Ne bi ga pa posadila zraven otroških igral saj je celotna rastlina strupena.
Pyracantha coccinea - Ognjeni trn
V normalnih zimah je ognjeni trn listopaden grm, na primorskem in v toplejših zimah pa listi ostanejo na rastlini. Zraste od 2 do 4 metre v višino in širino. Glede tal ni zahteven, bolje uspeva na odcednih tleh. Sadimo ga na sončna in polsenčna rastišča, rastel bo tudi v senci a bo na takšnih rastlinah manj plodov. Bolj kot je zemlja apnenčasta, bolj je odporen na sušo. Sadimo ga lahko posamično, v manjših skupinah, kot žive meje in ob zidovih ter špalirjih. Od zidov naj bo oddaljen vsaj pol metra. Pazimo, da ga ne zasadimo v delu vrta, kjer se igrajo otroci, da se kdo ne "napiči" na dolge trne.
Konec maja, začetku junija cveti z belimi majhnimi cvetovi, ki imajo močan vonj podoben glogu in so združeni v socvetja. Konec poletja se iz teh cvetov oblikujejo jagode, ki so rumene, oranžne ali rdeče barve in veliko do 1 cm. Na rastlini se lahko ohranijo do pomladi, če jih pred tem ne pojedo ptiči, še posebej brinovke. Zaradi bodic jih te tudi pogosto izberejo varno domovanje.
Ta grm se odlično odzove na rez, to opravimo spomladi. odrežemo suhe, poškodovane in bolne poganjke in poganjke stare več kot dve leti. Ne obrezujemo eno ali dvoletnih poganjkov, saj dvoletni poganjki cvetijo in brez njih ne bomo imeli plodov. Če pa se nam grm res močno razraste lahko opravimo pomladitveno rez, to pomeni da odstranimo do 2/3 grma. Pomladi je tudi fajn, če grm pognojimo.
Na slikah so v zgornji vrsti prikazane tri različne sorte ognjenega trna. Rdeča sorta se imenuje "Red Cushion", oranžna "Victory" in rumena "Soleil d'Or"
Rosa - Vrtnice
Vrtnice vsi prav dobro poznamo. Njihovi očarljivi cvetovi se lahko razpirajo na pokrovnih, grmastih ali vzpenjavih sortah, hibridnih čajevkah ter mnogocvetnicah. Lahko si omislimo tudi tiste, ki so cepljene na debla. Vsem pa je skupno, da jih sadimo na sončne lege, več kot bo sonca bolje bodo cvetele. Sadimo jih pa v odcedna, globoka in rodovitna tla. To niso ravno nezahtevne rastline, saj jih moramo redno obrezovati (vsaj spomladi in po junijskem cvetenju), gnojiti (do julija), zalivati in jih varovati pred boleznimi in škodljivci z rednim škropljenjem. Seveda, bodo rastle tudi brez vsega tega a če imate voljo se to delo splača. Ker pa se iz cvetov vrtnic razvijejo tudi šipke lahko za dodatno živahnost pozimi opustimo obrezovanje odcvetelih cvetov v poznem poletju.
Sorta "Karpatia" je odlična izbira za šipke. Ta vrtnica zraste do 2 metra v višino ter cveti od junija naprej, prvi šipki dozorijo v drugi polovici julija.
Zasadimo lahko tudi japonski šipek (Rosa rugosa), te grmaste vrtnice se močno razraščajo v širino, vsako leto je grm vse večji saj iz tal poženejo nove veje iz podzemnih poganjkov. Cveti malo prej kot ostale vrtnice, v drugi polovici maja, cvetovi so enostavni in belo, v različnih odtenkih rožnate. Te vrtnice omamno dišijo in začnejo že sredi poletja oblikovati debele oranžno rdeče plodove.
Podobne lastnosti ima navadni šipek ali Roso canina. Ti zrastejo do 3 metre visoko in cvetijo v maju in juniju, cvetovi so tudi enostavni in običajno svetlo rožnati. Njihovi plodovi so značilne šipkaste oblike, torej so rahlo podolgovati in se od peclja naprej ožajo.
Vrtnice lahko sadimo za cvetočo mejo, ob robovih širših potk, na špalirje ob ograje ali hiše. Delčke vrta lahko namenimo samo vrtnicam in si ustvarimo svoje rozarije. Kombiniramo jih lahko z raznimi trajnicami, dvoletnicami in enoletnicami. Odlični so za zasaditev v moderne, podeželske, divje in tudi v vrtove z strogimi linijami. Možnosti so vglavnem ogromne.
Symphoricarpos albus - Beli bisernik
Bisernik je listopaden grm, ki zraste okoli 1 metra v višino in od 0,9 m do 2 m v širino. Sadimo ga na sončno in polsenčno lego, v senci bo tudi rastel a bo grm manjši in z manj plodovi. Najbolje bo uspeval v hranljivih, humusnih, propustnih tleh, lahko pa ga posadimo tudi v glinena, ilovnata, suha in revna tla, samo vlažna tla z visoko podtalnico niso ravno primerna.
Od junija do septembra se na grmu odpirajo majhni rdeči ali beli cvetovi, iz katerih se, že septembra, oblikujejo bele jagode. Te so velike okoli 1 cm ter nanizane v kratke zbite klaske. Plodovi lahko ostanejo na grm tudi do konca pomladi, če ne pride do močne zmrzali. Ne smemo pozabiti, da so plodovi rahlo strupeni. Poznamo tudi rožnate vrste bisernika, Symphoricarpos Chenaultii in Symphoricarpos Doorenbosii.
Bisernik uporabljamo v vrtu za zasaditve v ozadja cvetličnih gredic, kot posamezne grmičke, nizke žive meje ali za sajenje ob poteh. Jaz bom ga, nekega dne, verjetno posadila ob kakšni terasi ali kakšni drugi trdi površini, ker je na jagodo zelo zabavno stopit in slišati kako glasno poči. (Treba ohranjat otroka v sebi, ne.)
Rastlina je odporna na pozebo, sušo, tolerira urbano okolje in močno obrezovanje. Obrezovanje pravzaprav spodbuja rast koreninskih izrastkov.
Berberis thunbergii - Thunbergov češmin
Je listopadni, okroglasti grm, ki zraste v višino in širino okoli 150 do 200 cm. Dobro uspevajo na sončnih legah, ki bodo pripomogle k boljši jesenski obarvanosti listov in tudi k večji količini jagod. Raste lahko tudi v polsenci in svetli senci, a bo tam manjši, listi bodo jeseni slabše obarvani in plodov bo manj. Dobro uspeva v različnih tleh od peščenih do mokrih, tak da glede tega ni treba neke preveč skrbeti. Prvo leto po saditvi grm redno in obilno zalivamo (če ne raste v mokri zemlji), s tem spodbujamo dobro ukoreninjanje in rast rastline.
Na trnastih vejah se aprila in maja odpirajo majhni svetlo rumeni cvetovi, iz katerih septembra obrodijo živo rdeči plodovi, ki ostanejo na grmu do pomladi, če jih pred tem ptiči ne pojedo. Jeseni se, na sončnih legah, listi grma obarvajo rumeni, oranžno ali živo rdečo. Purpurno rdeče liste dobi sorta 'Atropurpurea', zlato rumene sorta 'Aurea', purpurno-črnkaste liste pa imata sorti 'Dart's Red Lady' in 'Harlequin'.
V vrtu jih uporabljamo kot osamljen grm med trajnicami, v manjših ali večjih skupinah. Zaradi trnov je mogoče fajn pazit, da jih ne posadimo v bližino otroških igrišč. So pa ti grmi zelo privlačni ptičkom, ki se ravno zaradi trnov, počutijo varno v češminu in ga izbirajo za gnezdenje.
Češmin lahko, v rastni dobi, razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci. Jeseni lahko grme pognojimo z organskimi gnojili. Obrezujemo pa ga maja, samo če so poganjki pozebli ali pa imamo veliko starih dolgih vej (te odrežemo pri bazi grma).
Upam, da ste spoznali nekaj novih zanimivih rastlin, ki bi lahko vaš vrt polepšale. Grmovnice so res ena od najpomembnejših sestavin okrasnega vrta, z njimi lahko oblikujemo prostorčke in zasnove gredic, ki so vidne celo leto, ne samo poleti. Mogoče ste opazili, da sem pri vsaki vrsti uporabila tudi sliko, ali dve, kako jih umestiti v vrt. Za konec pa vam še zaželim veselo, uspešno in mirno novo leto, ki bo prežeto z radostnimi trenutki, soncem in lepimi cvetlicami.