Zdravo! Teden je okoli in spet se srečamo v tem mojem rožnem vrtu. Danes bom povedala nekaj o medovitih trajnicah, ki cvetijo poleti.
Junij je mesec z največ medene paše. V tem mesecu cvetijo pravi kostanj (Castanea sativa Mill.), velikolistna lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in malolistna lipa (Tilia cordata Mill.), medijo tudi smreke in jelke in cvetoči travniki na višjih nadmorskih višinah.
V začetku julija medi kostanj. Ta paša ne da nujno veliko čebelarju, a si čebele naredijo zalogo za poletno brezpašno obdobje. Brezpašno obdobje je tisti čas poletja, ko odcveti večina dreves in grmovnic, trajnice pa preidejo v poletno "siesto", ponovno cvetenje nekaterih poleti cvetočih trajnic lahko spodbudite z rezjo, a vseeno potrebujejo rastline nekaj časa, da pridejo malo k sebi od vročine poletja. V juliju se tudi zmanjša zaleganje matice, zato čebele ne nabirajo tako velikih količin cvetnega praha. Zaradi vročine in zmanjšane paše se čebele polenijo in se jim zato poveča življenjska doba, s tem postanejo bolj dovzetne za napad varoe in ostalih škodljivcev. To bi mogoče lahko omilili z zasaditvami medovitih rastlin, ki bi bujno cvetele tudi v obdobju brez paše.
Junij
So trajnice z mesnatimi, odebeljenimi koreninami, v katerih se skladiščijo voda in hranila. Listi so dolgi in ozki, bleščeče zelene barve, lahko so vednozeleni in so krajši od golih cvetnih stebel. Ta so pokončna in razvejana, dolga tudi do 1,2 metra. Na steblih se poleti razcveti veliko cvetov. Cvetijo od junija do septembra. Maslenice so glede na obliko cveta razdeljene v pet skupin. Cvetovi so lahko okrogli, vrstnati, pajkasti, zvezdasti in trikotasti. Cvetovi so kratkoživi, običajno enodnevni, a se vsakodnevno tvorijo tudi novi cvetni popki, zato je cvetenje obilno vsaj mesec dni. Cvetovi so lahko tudi vrstnati, dvobarvni ali večbarvni. Barve cvetov pa so rumene, oranžne, rdeče, rožnate, bele, vijolične, razen modre. Maslenice sadimo spomladi, najbolje aprila in jeseni. Niso zahtevna glede tal, najbolje pa uspevajo v nekoliko vlažnješih tleh na polnem soncu, prenesejo tudi polsenco. Gnojenje ni nujno potrebno a pripomore k močnejši rasti. Odcvetela cvetna stebla in cvetove porežemo sproti, jeseni pa tudi liste vrst, ki niso vednozelene.
Svetlin je 30 do 50 cm visoka trajnica, ki ima modro zeleno steblo z listno rozeto ob osnovi, cvetno steblo je tudi poraščeno z listi. Cvetni popki se odpirajo proti večeru, od junija do septembra. Cvetovi so živo rumene barve in so kratkoživi. Kljub temu je cvetenje obilno dlje časa, saj je cvetnih popkov zelo veliko. Svetline sejemo spomladi na sončne lege, v odcedna, zmerno rodovitna tla. Lahko jih tudi razdelimo ali naredimo potaknjence iz vegetativnih poganjkov. Revna tla lahko pognojimo s hlevskim gnojem. Jeseni lahko poberemo zrelo seme in rastline porežemo do tal.
Je okoli enega metra visoka trajnica, ki ima nasprotno razvrščene pecljate liste, ki so podolgovati in eliptični. Rožnati, močno medoviti, cvetovi so združeni v kobule. Sirska svilnica cveti v juniju, juliju in avgustu. Na enem cvetnem steblu lahko cvetovi proizvedejo v celotnem obdobju cvetenja od 302 do 2525 mg nektarja. Avgusta se oblikujejo zeleni plodovi, ki spominjajo na ptička. Cigansko perje razmnožujemo s semenom ali z delitvijo matičnih rastlin. Sadike posadimo v polsenčno lego, v navadna vrtna tla, saj je rastlina prilagodljiva na tip tal in na količino hranil. V naravi jo lahko najdemo ob rečnih strugah in poplavnih območjih, v nekaterih državah je uvrščena na seznam invazivnih rastlin, zato smo pozorni na njeno širjenje.
Julij
Ta zelnata trajnica, zraste od 30 do 60 cm v višino in 30 cm v širino. Pod površino tal rastejo do metra dolge korenine iz katerih izrašča listna rozeta in tanka stebla. Stebla so votla, štiriroba in dlakava. Na vrhu stebel se v maju odprejo vijolični, modri ali beli. Cvetovi so v cvetnih vretencih, ki so sestavljena iz 4-8 cvetov. Cvetovi imajo svetlejšo cvetno čašo. Ko žuželke obiščejo cvetove travniške kadulje se oba prašnika sprožita iz zgornjega dela cveta in se podrgneta žuželki po hrbtu. Tako ostane na hrbtu žuželk več cvetnega praha. Največ cvetnega praha ostane na čebelah, ker te lažje sprožijo mehanizem kot ostali, večji opraševalci. Kadulje so ene najbolj medovitih rastlin. Njihov nektar je bogat z ogljikovimi hidrati, med iz kadulje pa počasneje kristalizira. Tak med je za čebele dober saj jim lahko kristalčki, v kristaliziranem medu, poškodujejo notranje organe in jih zaradi tega manj preživi zimo. Travniška kadulja raste v naravi na suhih travnikih, ki so večji del dneva obsijani s soncem. Najbolj uspeva v apnenčastih in suhih travnikih. Kadulje lahko razmnožujemo s semenom ali pa z delitvijo rastlin. Sejemo jo lahko spomladi, najbolje najprej v rastlinjak in nato sadike presadimo. Delitev rastlin pa lahko opravimo spomladi ali jeseni. Po koncu junijskega cvetenja lahko cvetove porežemo in tako spodbudimo pocvitanje.
V rodu met je več vrst, ki so si med sabo dokaj različne. Skupna značilnost vseh pa je močan vonj. Mete zrastejo do 20 do 100 cm. Mete cvetijo od junija do oktobra. Cvetovi so v socvetjih, ki so lahko klasasta ali pa kroglasta, v svetlih odtenkih modre in vijolične barve. Da začnejo mete mediti je potrebna visoka temperatura. Z medenjem začnejo komaj po deveti uri zjutraj, ko se zrak že otopli. Najbolj medijo, ko so noči tople, jutra rosna, dnevna temperatura pa med 26 ℃ in 33 ℃. Če so dnevne temperature višje in so jutra brez rose se obdobje cvetenja in medenja skrajša, zato bi bilo pametno mete posaditi na mesto, kjer je zjutraj senca. Za čebeljo pašo je najboljša Mentha pulgium. Ker je medičina met redka, so medeni donosi manjši, od 3 do 4 kilograme po panju, v dobri sezoni pa si lahko naberejo tudi do 5 kg. Čebelarji so opazili, da so čebele na metini paši bolj agresivne, večkrat pride do rojenja in menjave matice. Mete lahko gojimo v različnih vrstah tal. Najraje pa imajo vlažnejša rastišča in apnenčasta tla, ki so bogata s hranili. Mete se lahko celo rastno sezono razmnožujejo s koreninskimi pritlikami. Zato jim omejujemo rast, jih sadimo v lonce ali pa jih izkopavamo.
Je od 70 do 90 cm visoka in do 70 cm široka trajnica. Listi dišijo po limoni, nad njimi pa se od junija do avgusta pojavijo beli ali rumenkasti cvetovi. Ti močno privlačijo žuželke, predvsem čebele, saj vonj melise spominja čebele na njihov feromon, s katerim se sporazumevajo glede paše in prebivališča. To so opazili že stari grki, saj ime rastline izvira iz grške besede za čebelo. Nekateri čebelarji uporabljajo meliso za preprečevanje bega rojev. Z zmečkanimi listi premažejo panje v katere naselijo roje. Meliso sejemo na sončne gredice. Glede prsti, melise, niso zahtevne, rade pa imajo humozna tla. Seme sejemo spomladi, spomladi in jeseni pa lahko rastline razdelimo in presadimo. Melise se hitro razraščajo, zato jim namenimo dovolj prostora ali pa jih večkrat razdelimo. Poleti lahko rastline porežemo do polovice ali skoraj do tal in s tem spodbudimo ponovno rast.
Je priljubljena trajnica, ki zraste od 60 do 120 cm. Na visokih, čvrstih steblih rastejo veliki, hrapavi listi, ki so jajčaste oblike. Ameriški slamnik cveti od julija do septembra. Cvetovi so pravzaprav socvetja, ki so sestavljena iz jezičastih cvetov razporejenih okoli izbočene temne sredice. Socvetja so rožnate ali bele barve ter se odpirajo postopoma in s tem podaljšajo obdobje, ko izločajo nektar in cvetni prah. Cvetove obiskujejo čebele, metulji in tudi ptice. Ameriški slamniki najbolje uspevajo na sončnih legah, v dobro odcednih in s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Rastline lahko spomladi ali jeseni razdelimo v manjše skupine in jih presadimo 20 cm narazen. Semena sejemo zgodaj spomladi. V vročih in sušnih poletjih jih izdatno zalivamo enkrat na teden ali pa jih posadimo v večjo skupino rastlin, ki ameriški slamnik čez dan rahlo senčijo. Med cvetenjem redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Zgodaj spomladi in sredi poletja ga lahko pognojimo.
Rudbekija je od 60 do 80 cm visoka trajnica. Pokončna stebla so rahlo dlakava in porasla z listi, ki so temnozeleni, dlakavi in jajčasti. Proti vrhu stebla so listi vse manjši. Od avgusta do oktobra se odprejo na vrhu stebel oranžni ali rumeni cvetovi. Sredina cveta je temno rjava in izbočena ter obdana s povešenimi, rumenimi, jezičastimi cvetovi. Cvetovi privlačijo čebele in druge žuželke ter ptice. Pogosto se jo sadi ob čebelnjakih, saj močno medi. Rudbekije lahko sadimo od pomladi do jeseni, na sončne lege, v navadna vrtna tla. Lepše uspeva v ne presuhih in rodovitnih tleh. V dolgih obdobjih suše rastline zalijemo. Če pa je vreme dlje časa deževno, lahko polži ogrožajo mlade liste. Jeseni lahko odcvetelo rastlino porežemo do tal, ali pa s tem opravilom počakamo do pomladi in čez zimo uživamo v suhih cvetnih koških. Višje sorte je priporočljivo gojiti ob opori.
No to bo to za nes, mogoče sem vam dala kako fajno idejo za novo rožico, novembersko vreme, ki nas čaka v tem tednu nam še vedno nudi možnost, da kako trajnico tudi posadimo. V vrtnarijah pa je tudi že konec vrtnarske sezone tako, da mogoče naletite na kako znižano sadiko, ki se jo definitivno splača kupit in dodat v okrasni vrt.
No do naslednjič pa se mi fajn mejte, uživajte v jeseni, spijte kaki moštek pa spečite kake kostaje.
Viri
Auguštin V. 2020. Mesečna opravila. Lukovica. Čebelarska zveza Slovenije.
http://www.czs.si/content/D7 (12. feb. 2020)
Burge M. 1980. The use of lemon balm (Melissa oficinalis) for attracting honeybee swarms. Bee World, 2015, 61:2, 44-46
Bonar A. 1993. Dišeče cvetnice. Moje vrtne rastline. Ljubljana, Mladinska knjiga: 48 str.
Bianchini F., Pantano A. C. 1994. Vse o cvetju: vodnik za gojenje zelenja in cvetja. 6. izd. Ljubljana, Mladinska knjiga: 522 str.
Bejo K. 2020. Sirska svilnica. Klub Gaia.
Cvetoče okrasne rastline od A do Ž. 2007. 1. izd. Mastnak M. (ur.). Olševek, Narava d.o.o.: 1007 str.
Hessayon D. G. 1996. Cvetje v vrtu. Zbirka Za spretne vrtnarje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 160 str.
Herr E., Nickig M. 2007. Vrtne cvetlice od A do Ž : najlepše rastline za razkošje bujnega cvetenja : privlačne kombinacije za vsako rastišče. 1. izd. Vodnik od A do Ž. Kranj, Narava d.o.o.: 256 str.
Herr E. 2008. Cvetoči vrt: bujen in vse leto privlačen. 1. izd. Zbrika Vrtnarski svetovalec. Ljubljana, Mladinska knjiga: 62 str.
Lužar. 2020. Čebelje paše. Dob, Čebelarstvo Lužar.
https://www.cebelarstvo-luzar.si/cebelje-pase (13. maj 2020)
Obranovič B. 2018. Naj medi: Ob 100-letnici organiziranega čebelarstva na kočevskem. 1. izd. Kočevje, Čebelarstvo MA-JA: 236 str.
Planinšek T. 2016. Koledar cvetenja medovitih rastlin v Sloveniji. Celje, Društvo za zaščito kranjske čebele Carniolica: 73 str.
Rehar Klančič M., Pirc D., Kojek B. 2016. Medovite rastline na vrtu in v okolici čebelnjaka. Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije: 27 str.
Southwick E. E. 1983. Nectar Biology and Nectar Feeders of Common Milkweed, Asclepias syriaca L. Bulletin of the Torrey Botanical Club, 110, 3: 324-334.
Stumpf U. 2014. Naša zdravilna zelišča: določanje in uporaba. Kranj, Narava d.o.o.: 254 str.
Sever M. 2016. Vroče trajnice: vrste za sušo in vročino. Ljubljana, eBesede: 233 str.
Šimić F. 1980. Naše medonosno bilje. Stručni priručnici Pčelarskog saveza SRH. Zagreb, Znanje: 217 str.
Šivic F. 2020. Gozdna paša. Brdo pri Lukovici, ČZS.
http://www.czs.si/content/C42 (10. jun. 2020)
Travniška kadulja (Salvia pratensis L.) v Sloveniji. 2015. Bavcon J., Ravnjak B., Bavcon D. (ur.). Ljubljana, Botanični vrt Univerze v Ljubljani: 164 str.
Wist T. J., Davis A. R. 2013. Evaluation of inflorescence visitors as pollinators of Echinacea angustifolia (Asteraceae): Comparison of techniques. Journal of economic entomology, 106, 5: 2055-2071.