Petra Bračević
- Feb 14, 2021
- 10 min read

Moj prvi cvetlični vrt: rastline, ki jih bom gojila iz semena

Letos bo zame posebno leto, saj bom prvič imela svoj lasten vrt. Glede zelenjave mi je, iskreno, kar vseeno. No saj se tega tudi veselim, a to veselje ni niti približno tako veliko kot veselje do rož. Že cel mesec razmišljam samo o tem. Kake rože bi mela? Ki bi jih mela? Kak jih bom posejala? A naj semena prvo posejem v hiši, pa jih nato presadim? A naj uporabim "winter sowing" metodo, ko se semena poseje v kanistre. Celo sanjala sem o tem kako sejem rožice. Tak, da bi lahko rekli, da sem že obsedena. Do zdaj sem se odločila za 9 rastlin, ki jih bom defintivno naročila in tudi gojila. Trenutno jih imam v košarici 24, a vsi vemo, da nakupovanje semen in sejanje le teh sta dva različna hobija. Tako, da tudi če bom gojila samo te vrste, bom ponosna in zadovoljna na prvo sezono svojega cvetličnega vrtnarjenja.

Naš novi vrt leži na parceli, ki je cel dan obsijana s soncem, kakšnih 50 metrov stran je ribnik in verjetno je to eden od razlogov, za kar visoko podtalnico. Pred tem je tu bila vrtna trata, ki se je redno vzdrževala. Lansko jesen smo parcelo preorali in to nameravamo narediti tudi to pomlad, za tem bomo vrt pognojili z uležanim gnojem in zemljo dobro prekopali. Vrt bo velikosti 10x 10 metrov. V njem bomo gojili razno zelenjavo od solate do krompirja. Kako lepo bo to rastlo in kakšen bo pridelek, ne vem, letos bo to en velik eksperiment. Na zunanji strani vrtne ograje pa bomo posadili in posejali cvetoče rastline. Ob vhodu si želim postaviti obok in na njega napeljati vzpenjalke. Nekam bom tudi umestila 2 vrtnici, ki ju bom presadila iz senčnih delov vrta. Torej si želim ustvariti prisrčen podeželski vrt, poln barv, različnih oblik in velikosti. Upam, da bom s cvetlicami privabila tudi veliko čebel in metuljev. Posadila bom tudi nekaj rastlin, ki bodo delovale kot naravna zaščita proti zelenjavnim škodljivcem. Ker pa je za uspešno vrtnarjenje, treba prvo kaj izvedet o rastlinah, ki jih želim gojiti, saj vrtnarji ne moremo za neuspeh krivit rožice, če ta rabi sončno lego, mi pa smo jo posadili v senco. Zato pa, gremo te neke zvedet o totih prekrasnih flancah.

Enoletni ostrožnik - Consolida ajacis

Enoletni ostrožniki so enoletnice šopaste rasti, ki zrastejo od 60 do 120 cm v višino in od 30 do 60 cm v širino. Listi so močno narezljani in tanki. Na koncu cvetnih stebel, ki poženejo spomladi, se razvije množica cvetov v beli, modri, svetlo modri ali rožnati barvi. Cvetovi močno privlačijo čebele, metulje in čmrlje.

Ostrožniki uspevajo na sončnih legah in vseh vrstah vrtnih tal, ki so vlažna, dobro odcedna in bogata s hranili. Ugaja jim rahla popoldnevna polsenca, saj v vročih poletjih hitro odcvetijo in odmrejo, ter opora ali zaščita pred močnimi vetrovi.

Enoletni ostrožnik lahko sejemo jeseni malo več kot mesec dni pred prvo jesensko zmrzaljo ali spomladi ko temperature čez dan ne presegajo 13-18°C. Pred sajenjem je dobro, da semena za dva tedna damo v hladilnik, saj bodo tako bolje kalila, rastline pa bodo bolje cvetele. To so namreč hladnoljubne rastline, ki za kalitev potrebujejo obdobje vernalizacije oz. hladne zime in nad temperaturo 18°C, semena sploh ne bodo kalila. Semena bom zato, takoj ko jih dobim, za dva tedna postavila v hladilnik in v marcu večino kar posejala na cvetlično gredo, nekaj pa jih bom posejala v lončke in jih presadila na vrt kasneje, za vsak slučaj, če bi se mi na vrt naselila vojska polžev. Sadike bom posadila na gredico v maju, v razdalji 20 cm.

Zajčki - Antirrhinum majus

Zajčki so prikupne dvoletnice, ki jih delimo, glede na višino v tri skupine. V prvi so visoke sorte, ki zrastejo do 120 cm, v drugi srednje visoke, ki zrastejo do 45 cm, v tretji pa so pritlikave sorte, ki dosežejo 30 cm. Visoke sorte uporabljamo za rezano cvetje, srednje visoke za zasaditev v cvetličnih gredah, pritlikave pa za gojenje v posodah in koritih.

Za lepo rast in obilno cvetenje potrebujejo sončno lego, dobro prepustno zemljo, ki je bogata s hranili. Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov pa spodbudimo cvetenje, ki traja celo poletje.

Semena sejemo v februarju ali marcu. Majhna semena nežno potisnemo v navlaženo zemljo in jih ne zagrnemo, saj potrebujejo svetlobo za kalitev. Lonček ali setveno ploščo lahko pokrijemo s plastičnim pokrovom, ki bo zadrževal vlago. Po tednu ali dveh bi semena morala vzkliti. paziti moramo, da sadik ne zalivamo preveč, saj so sejančki občutljivi na padavico sadik. Za bolj grmičasto rast lahko sadike vršičičkamo. Ko sadike dosežejo 15-20 cm jim odščipnemo vršiček, to bo v rastlini povzročilo rast stranskih poganjkov in posledično tudi več cvetov. Sredi maja lahko sadike presadimo na gredice, v razdalji 15 do 45 cm, to je odvisno od velikosti sorte. Ker so zajčki dvoletnice, bodo prvo leto zrastli samo listi, ki bodo čez zimo propadli, naslednje leto pa bo rastlina naredila vegetativne dele in tudi cvetove. Na koncu drugega leta lahko rastline izpulimo ali pa počakamo do drugega leta in upamo na to da se nas rožica usmili in še enkrat zacveti.

Cinije - Zinnia elegans

Rastline zrastejo od 40 do 90 centimetrov visoko. Nizke sorte pa zrastejo do 20 cm. Srednje in visoke sorte cinij so zelo primerne za cvetlične gredice, nizke sorte pa za balkonska korita ali za lončke, ki jih damo na okenske police. Lahko jih uporabljamo tudi za rezano cvetje. V tem primeru odrežemo rastline, ki so v polnem cvetenju, saj se popki v vodi ne odpirajo. Cvetovi so veliki, s premerom od 6 do 10 centimetrov in različnih barv. Lahko so beli, kremno beli, rdeči, oranžni, rumeni, vijolični, rožnati ali rjavkasti. Cinije cvetijo od julija do novembra. Cvetovi so lahko enostavni (imajo eno vrsto cvetnih listov) ali vrstnati (več vrst cvetnih listov). Ko cvet dozori se ob rozeti na sredini pojavijo še beli, zvezdasto oblikovani cvetovi. Rastline lahko vršičkamo, jim odstranimo terminalni poganjek (glavni, končni poganjek), zaradi tega začne rastlina rasti bolj grmičasto in tvori več cvetov. Po končanem cvetenju lahko cvetove odstranimo in vzpodbudimo ponovno cvetenje ali pa pustimo da semena dozorijo, jih naberemo takrat in si seme shranimo za naslednje leto.

Najbolj jim ustreza sončna lega ter s humusom bogata tla, ki so vlažna a drenirana. So tolerantne na sušo.

Semena posadimo spomladi, ko se otopli in ni več zmrzali. Semena kalijo 7-14 dni. Ne smemo jih posaditi pregosto, saj se zaradi majhne zračnosti med rastlinami lahko pojavijo bolezni, npr. listna pegavost ali siva plesen. A ne se bat, saj bo rastlina še vedno cvetela, na koncu sezone pa za vsak slučaj odstranite rastline in jih zažgite, da se bolezen ne bo ohranila v razpadajočem listju in se drugo leto razširila naprej. Škodljivci na cinijah pa so listne uši in mokar. Listne uši sesajo rastlinske sokove in izločajo medeno roso, na kateri se lahko naselijo tudi pepelaste plesni. Mokar pa izloča bel mokast poprh. To lahko preprečimo s pogostim zalivanjem rastlin po listih, ki zbije žuželke na tla, širjenje pa z odstranitvijo okuženih delov.

Nočna lepotica - Mirabilis jalapa

Je enoletnica, ki zraste od 60 do 100 cm v višino in 40 cm v širino. Svoje ime je dobila, ker se lepi, raznobarvni cvetovi odprejo pozno popoldne in cvetijo celo noč, do sončnega vzhoda. Cvetovi so lahko rumene, rožnate, vijolične, rdeče in bele barve ali pa so pisani.

Nočne lepotice potrebujejo sončno lego, tu bo razvila največ listne mase in največ cvetov.

Rastline lahko najprej vzgojimo v hiši ali rastlinjaku ali pa jih konec aprila ali v maju posejemo, neposredno v cvetlično gredo. Za boljšo kalitev jih lahko za en dan namočimo v vodo in jim tako zmehčamo semensko ovojnico. Jaz bom svoja semena kar direkt posejala, a če želite najprej vzgojiti sadike, semena, 6 tednov pred zadnjo zmrzaljo, posejte v lončke z vlažnim substratom. Globina sajenja naj bo 0,5 cm. Sadike lahko sredi maja posadite na gredice.

Proti koncu poletja bodo rastline začele razvijati semena. Naberete jih lahko, ko se obarvajo črno in ko sama padejo iz plodnice cveta, ki bo ostala po tem, ko bo cvet odpadel.

Te rastline se res veselim, ker raste na babičinem vrtu in ker ne živim več doma in ne obiskujem svoje babice toliko, bo ziher ful vesela, da nama na vrtu rastejo iste rože. nasploh za svoj vrt veliko inspiracije črpam in babičinega in maminega vrta.

Kobeja - Cobaea Scandens

Je vzpenjava enoletnica, ki zraste do 3 metre v višino in širino. Lahko jo gojimo tudi, kot večletno rastlino a jo moramo vsako zimo prenesti v zavarovan prostor, kjer je temperatura okoli 7°C. Zeleno-vijolični, dišeči cvetovi spominjajo na čajne skodelice s podstavki in se odpirajo od julija do oktobra. Rastline posadimo na sončno lego ob oporo, glede tal pa niso zbirčne. V sušnih obdobjih jim godi zalivanje.

Semena lahko posejemo na gredice v maju, po zadnji zmrzali ali pa jih marca posejemo v lončke v zavarovanem prostoru npr. rastlinjaku ali hiši. Večer pred sajenjem semena namočimo v toplo vodo, da omehčamo semensko povrhnjico. Naslednji dan semena posejemo v substrat vertikalno, z najdaljšim delom semena navzdol in jih pokrijemo s tanko plastjo vlažnega substrata. Premoker substrat lahko povzroči gnitje semen, zato substrat najprej le pršimo. Za hitrejšo kalitev jih damo na toplo mesto, ker bodo prej vzklila v topli zemlji. Ker kobeje rastejo zelo hitro, posejemo v vsak lonček samo eno seme. 2 do 4 tedne po sajenju, bi semena morala vzkliti. Ko sejančki zrastejo okoli 5 cm jim v substrat zapičimo oporno paličico. v maju lahko sadike presadimo na gredico. Ko rastlina doseže željeno višino, ji odščipnemo vrh, to bo vzpodbudilo rast stranskih poganjkov in cvetenje.

Rastline večkrat napadejo listne uši, zato kobejo večkrat dobro stuširamo ali poškropimo z insekticidnim milom.

Pa še en fun fact, oprašujejo jih tudi netopirji, tak da komaj čakam da vidim netopirja kak porine glavico v tote trobenaste cvetove. To bo tak luškano.

Modri glavinec - Centaurea cyanus

Modri glavinec ali plavica je enoletna rastlina, ki zraste okoli 60 cm v višino. Na pokončnem steblu se od junija do septembra odpirajo modri cvetovi. Cvet je v bistvu socvetje, ki ga sestavljajo drobni temnomodri cvetovi v sredini, okrog njih pa so razporejeni lijakasti modri listi, ki so na koncu nazobčani. Cvetovi so modre, lila, bele ali roza barve.

Semena sejemo na prosto od aprila do junija, saj korenine ne marajo presajanja. Seme kali 10-14 dni, pri temperaturi od 15 do 20°C. Posejemo jih na sončno ali polsenčno lego, v apnenčasta, odcedna tla, ki so bogata s hranili. Semena posejemo v vrstah ali v razdalji 20-30 cm in jih v sušnem vremenu redno zalivamo, dokler ne "odrastejo".

Kasneje potrebuje modri glavinec, dokaj malo oskrbe. V senčnih delih vrta je možno, da se bodo stebla povesila in bodo zato potrebovala oporo. Za še daljše cvetenje pa lahko tudi odstranjujemo odcvetele cvetne koške. Jeseni rastline izpulimo, da preprečimo razvoj kakšnih glivičnih bolezni.

Zvončnice - Campanula persicifolia

Zvončnice, ki jih bom sejala so dvoletnice. Poznamo tudi enoletne in trajne vrste. Zrastejo lahko od 7 do 150 cm v višino, to informacijo lahko najdemo na vrečki semen, moje naj bi zrastle do 75 cm v višino in 25 cm v širino. Listi imajo nazobčan rob ali pa so suličasti, okrogli, jajčasti ali druge oblike. Zvezdasti ali zvonasti so vijolične, modre, lila ali rožnate barve. Cvetijo spomladi in poleti. Moje zvončnice bodo cvetele med junijem in avgustom.

Gojimo jih na sončni legi ali v poletni svetli senci. Vrste za gredice potrebujejo dobro prepustna tla, ki so rodovitna. Vrste za skalnjake hitro odcedno zemljo, alpinske vrste pa v prodnato zemljo, ki ne zadržuje vodo, saj v mokri zemlji, čez zimo zgnijejo. Spomladi gredice pognojimo z univerzalnim gnojilom, uležanim gnojem ali kompostom.

Sadike bomo začeli gojiti 8 do 10 tednov pred zadnjo zmrzaljo spomladi, to je pri nas konec februarja ali v začetku marca. Majhna semena posejemo v vlažen substrat in jih pokrijemo z zelo tanko plastjo substrata, saj potrebujejo svetlobo da dobro vzklijejo. Če gojimo sadike v sadilnih platojih z majhnimi celicami, sadike presadimo ko razvijejo dva prava lista. Kot pri ostalih rastlinah se bodo najprej razvili klični listi, ki nimajo oblike, ki je značilna za to rastlino, pravi listi so tisti, ki imajo enako obliko kot pri odraslih rastlinah. Ko sadike dosežejo 10 cm pa jih lahko presadimo na prosto. Pred tem je dobro, da jih za en teden postavimo na prosto, a zavarovano mesto, da se navadijo na zunanje razmere. Dobra izbira je ob južno steno ali v neogrevan rastlinjak. Ker je vrsta, ki jo bom jaz gojila dvoletnica bodo prvo leto zrastli samo listi, drugo leto pa bo rastlina razvila tudi cvetove.

Kapucinke

Velika kapucinka je plazeča enoletnica, ki zraste do 3 metre. Listi so okroglasti ali ledvičasti in zrastejo od 3 do 15 cm v širino. Na zgornji strani so listi zelene, na spodnji pa bledo zelene barve. Pecelj izrašča iz središča lista. Cvetovi so rumeni, rdeči ali oranžni. Imajo prijeten blag vonj, ki privablja žuželke. Zato jih je tudi dobro zasaditi v zelenjavni vrt, kjer delujejo kot privabilne rastline za zaščito zelja, kolerabe, kumar, krompirja, radiča in sadnih dreves. Privabljajo listne in krvave uši zato so dobre spremljevalke tudi za vrtnice.

Uspeva na sončnih in polsenčnih legah ter v lahkih in dobro odcednih tleh, z veliko hranili. Raste tudi na revnejših tleh, tam razvije več cvetov. Ne prenaša suše.

Semena sejemo aprila ali maja, ko ni več nevarnosti pozeb. Sejmo po 2-3 semena na razdaljo 15-20 cm. Izogibamo se gnojenju, predvsem z dušičnimi gnojili, saj ta vplivajo na večjo rast vegetativnih delov in manjšo tvorbo cvetov. Ta vrsta je samosetvena, jeseni lahko semena za vsak slučaj tudi poberemo in jin spomladi sami zasejemo.

Listi, cvetovi in semena so užitni, mlade cvetove in cvetne popke ter liste lahko dodamo solatam.

Žametnice

Žametnice spadajo v rod nebinovk, v naravi najdemo vsaj 60 vrst. Vrste, ki so najbolj primerne za zasaditev v podeželski vrt so rjavkasta žametnica – Tagetes patula, rumena žametnica – Tagetes erecta in tankolistna žametnica – Tagetes tenuifolia. Razlikujejo se v višini, času cvetenja in obliki cvetov. Visoke vrste lahko dosežejo meter višine, običajno pa na vrtu najdemo vrste, ki zrastejo od 30 do 50 cm. Cvetovi so zlato rumeni, oranžni, limonasto rumeni ali rdečkasti. Cvetenje lahko traja od pomladi do jeseni. Listi so zeleni in narezljani, nekateri celo dišijo.

Najbolje uspevajo na sončnih legah in v vrstni zemlji, ki je bogata s humusom in je odcedna. Na prosto jih posejemo maja, ko mine nevarnost pozeb, pri nas je to maja. Sejemo jih na razdaljo 15-30 cm, odvisno od končne velikosti rastline. Priporočljivo jih je posejati v zelenjavni vrt, saj odganjajo nematode in delujejo kot privabilne rastline za polže in pršice. Odganjajo tudi plevele npr. vrtni slak in pirnico. Proti nematodam delujejo zato, ker njihove korenine izločajo snovi, ki povzročijo prehitro izleganje ličink, na njih delujejo toksično in odvračalno. Zaradi tega se na koreninah razvije manj šišk (to so take kroglice na koreninah, še posebej pri krompirju in paradižniku ste jih mogoče že kdaj opazili). Zato jih ne smem pozabit nasadit okoli gredic s temi rastlinami. Hvala bogu mi je ena prijateljica po pošti poslala ogromno semen. Radosti karantene ane, smo neustavljivi glede izmenjave semen.

Danes, ko sem sejala nekatere od teh rastlin je blo mrzlo za popi*dit, veter je skos pihal in na koncu več sploh nisem čutla prstov od mraza. Ampak tak fajn se nisem počutla že celo zimo. Nekaj je v svežem zraku, v sončnih žarkih, ki te božajo po obrazu, v vonju zemlje in zamazanih prstih. Eni znanstveniki pravijo, da so to neke bakterije, ki nas delajo srečne. Karkoli že je, ljubim to. In tako neizmerno se veselim pomladi, novih dogodivščin, novega vrta in cvetličnih gredic. Upam, da nam bodo vsem semena čim prej skalila in zrastla v zdrave in močne sadike, do takrat pa se od vas poslavljam in se slišimo (oziroma beremo), ko naslednjič napišem objavo.