No pa smo končno prišli, do ene objave, ki ma neko vezo z trenutnim letnim časom...recimo, mogoče sem kaki teden ali dva pozna. Ampak vseeno. Danes bom končno pisala o jeseni cvetočih medovitih trajnicah. Moram priznati, da je jesen moj najljubši letni čas. Čeprav sovražim, ko me zebe mi je tak fajn stopit zjutraj ven, v vrt. Vohat mrzli, sveži zrak, ki diši po odpadlem listju, po dežju in megli, uuuu ja to je meni neverjetno všeč. Pa seveda začetek šole, sem bla kr čuden otrok, ker sem se vedno zelo veselila novega šolskega leta. Verjetno zato, jeseni, še vedno dobim nov zagon za projekte in učenje novih stvar. Tako, da bi lahko rekli, da je ta blog tudi en izmed mnogih jesenskih plodov.
Jesensko vreme pa vpliva tudi na ostala živa bitja okoli nas, vsi se pripravljamo na zimo. Ptice letijo na jug, veverice kradejo orehe in jih veselo skrivajo, čebele pa nabirajo cvetni prah in nektar, ki ga bodo shranile v svojem satju, kot med. Pravzaprav so do jeseni, to nalogo, v večini, že opravile. Jeseni ni na voljo več toliko cvetočih rastlin, zato pa je jeseni cvetoč vrt, za čebele kot do vrha založena nobel trgovina, kjer si lahko naberejo še zadnje , a zelo pomembne prigrizke. Še posebej je pomemben cvetni prah, ki vsebuje več maščob in beljakovin in povzroča da se čebelice malo poredijo in lažje preživijo v hladni zimi. V raziskavi iz 2010 so ugotovili, da imajo čebele, ki se hranijo z več cvetnega praha več maščobe kot tiste, ki se ne. Ugotovili so tudi da imajo čebele, ki se hranijo z mešanico cvetnega prahu različnih vrst več maščob, kot tiste, ki se hranijo z eno vrsto cvetnega prahu, čeprav je bila v obeh enaka vsebnost beljakovin. Beljakovine v cvetnem prahu povečajo tudi aktivnost encima glutation peroksidaze, ki ščiti čebelje telo pred oksidacijami. Zaloge cvetnega prahu bodo tudi zelo koristne v začetku naslednje pomladi, ko bo matica spet začela zalegati. Nektar pa je za čebele glavni vir ogljikovih hidratov in je zato tudi zelo pomembne pri njihovi prehrani. Trajnice, ki jih bom opisala v nadaljevanju so prav zato izvrstna izbira za zasaditev vrtovih.
September
Jesenske astre, Aster dumosus
So grmaste trajnice, ki zrastejo od 30 do 90 cm visoko. So pomembne za čebele, saj cvetijo od poznega poletja do konca jeseni. Cvetovi so pravzaprav socvetja sestavljena iz rumenih cvetov na sredini in raznobarvnih jezičastih cvetov. Jezičasti cvetovi so lahko različnih barv npr. bele, rožnate, vijolične in modre barve, kar je odlično, saj čebele vidijo ravno te barve. Najbolj primerne sorte za čebele so tiste, ki imajo bolj enostavne »cvetove«, da je dostop do peloda in nektarja enostavnejši. Najbolje uspevajo na sončnih legah v hranljivih, humusnih tleh, ki so prepustna. Astre na presuhih tleh s premalo hranili cvetijo, a ne tako obilno, njihova rast pa je lahko občutno, tudi za tretjino nižja. V sečnih in vlažnih predelih vrta iste sorte zrastejo višje kot običajno na soncu, a manj cvetijo. Astre sadimo in presajamo spomladi, čeprav je presajanje mogoče skozi celo rastno dobo. Ko izvajamo deljenje, rastline previdno izkopljemo in jih skupaj s koreninami razdelimo na več delov. Vsak del naj ima vsaj tri ali štiri poganjke. Posadimo jih v zemljo, ki smo jo pognojili s kompostom. Ne smemo jih posaditi preveč blizu, saj zaradi večje vlažnosti med poganjki pride do nastanka raznih bolezni. Rastline, ki smo jih posadili spomladi se do jeseni že dobro vrastejo v tla in zato normalno cvetijo. Večkrat na leto jih lahko tudi pognojimo, z kakšnimi gnojili, ki imajo večje količine kalija (K), to poveča količino cvetenja.
Preobjede, Aconitum spp.
Preobjede uvrščamo v družino zlatičevk, Ranunculaceae. Zrastejo od 90 cm do 1,5 m visoko. Cvetovi so čeladaste oblike in so lahko modre, vijolične, bele, rožnate in rumene barve. Rastlina cveti od junija do sredine jeseni. Preobjede najbolje uspevajo na vlažnih rastiščih, na sončnih in polsenčnih lokacijah. Velike skupine lahko spomladi ali jeseni razdelimo. Lahko jih tudi gojimo iz semen, ki jih lahko jeseni naberemo. Jeseni cvetoče preobjede porežemo spomladi, s tem dosežemo krajšo končno višino pri kateri rastlina več ne potrebuje opore in tudi več cvetov. Rastlina je zelo strupena. Strupena snov v preobjedah se imenuje akonitin in nekateri viri navajajo, da se strup lahko prenese s čebelami tudi v med, zato se naj ta rastline ne posadi v velikih količinah.
Navadna zlata rozga, Solidago virgaurea
Navadna zlata rozga je okrasna trajnica, ki spada v družino Asteraceae ali nebinovk. Rastlina ima zelo razraščene korenine, steblo pa doseže višino 100 cm. Zgornji del stebla je razvejan in obraščen z ozkimi, ovalnimi in zašiljenimi listi. Rumeni cvetovi sestavljajo socvetja, ki imajo veliko medičine in cvetnega prahu . Navadna zlata rozga cveti od julija do konca oktobra. Najbolje medi ko je vreme toplo in suho, v poznih poletnih mesecih pa njen nektar predstavlja pomembno hrano za opraševalce, saj privablja tudi čebele samotarke in kresničke. Med zlate rozge je zlatorumene do temno rumene barve, gost. Uspeva na vseh vrstah tal, najbolj pa ji ustrezajo peščena. Uspeva na sončnih legah. Je večji porabnik hranil zato ji koristi, da jo vsako pomlad pognojimo. Večje rastline lahko spomladi ali jeseni razdelimo. Ker pa so tujerodni sorodniki navadne zlate rozge invazivni in je tudi sama navadna zlata rozga trpežna rastlina, ki se enostavno razmnožuje je priporočljivo posaditi sorte, ki cvetijo bolj pozno in pri nas sploh ne razvijejo semen, ki se ne razširjajo tako hitro ali pa, da cvetove, preden začnejo tvoriti semena, porežemo.
Oktober
Zvončice, Campanula spp.
V rod zvončic spada veliko vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Med sabo se razlikujejo po velikosti in po številu cvetov ter tudi v medenju. Nekatere vrste zvončic imajo velike količine medičine, druge pa samo peloda. Zvončice zrastejo od 15 cm do 200 cm, odvisno od vrste, največ pa jih je med 30 cm in 60 cm. Lahko jih razdelimo v tri skupine: visoke zvončice, nizke zvončice in zvončice za ljubitelje. Visoke zvončice zrastejo več kot 30 cm visoko. Gojimo jih v skupinah za okras na gredicah ali pa za rezano cvetje. Breskvasta zvončica, Campanula persicifolia L., je zimzelena rastlina, ki je visoka od 60 do 80 cm. Listi so suličasti in so podobni listom breskve. Cvetovi so široko zvonasti, veliki 2,5-4 cm. Breskvasta zvončica cveti od julija do septembra, poznamo modre, vijolične in bele sorte. Nizke zvončice zrastejo do 30 cm. Sadimo jih v skalnjake in suhozide. Krpatska zvončica, Campanula carpatica Jacq., je od 20 cm do 30 cm visoka trajnica z močnimi in razraslimi stebli. Listi pri tleh so srčasti in dolgopecljati, stebelni listi pa so jajčasti. Modri, vijolični, lila in modrovijolični cvetovi so na dolgih pecljih, ki so združeni v redka socvetja. Krpatska zvončica cveti od junija do septembra. Zvončice sadimo na sončne in polsenčne lege, v odcedna tla, najbolje apnenčasta in rodovitna. Razmnožujemo jih spomladi in jeseni s semeni ali z delitvijo in spomladi s potaknjenci. Spomladi lahko rastline pognojimo z univerzalnim gnojilom, za daljše cvetenje pa odstranjujemo odcvetele cvetove.
Ostrožniki, Delphinium spp.
So do 2 metra visoke trajnice, ki cvetijo od junija do septembra. Na visokih, razvejanih steblih, ki imajo velike narezane liste, celo poletje cvetijo dolga lasasta socvetja iz cvetov z ostrogami. Cvetovi so modre, vijolične, bele, rožnate, rumene in tudi rdeče barve. Ostrožnike sadimo od pomladi do jeseni, v rodovitna, dobro odcedna tla, na sončne lege. Sadimo jih ob oporo in jih v sušnem obdobju zalivamo. Po prvem cvetenju porežemo stebla na 10 cm in s tem spodbudimo še eno, jesensko cvetenje. Spomladi, ko začne rastlina znova rasti, jo pognojimo z univerzalnim gnojilom in to ponavljamo do začetka cvetenja. Po nekaj letih rastlino razdelimo. To delamo pozno poleti, zgodaj jeseni in zgodaj spomladi. Ostrožnike razmnožujemo tudi s semeni in potaknjenci.
Kot se da videt iz slik, bom tudi jaz morala posaditi ostrožnike, saj jih še nimam na vrtu. Kak fajn, bo še ena nova rožica na vrtu. Upam, da sem tudi neljubiteljem jeseni pokazala, kak lep in cvetoč je lahko ta letni čas. Za zdaj smo zaključili s temo o medovitih trajnicah, a brez strahu, to je ena od tem, ki me najbolj zanima pri vrtnarjenju. Menim, da je lahko vrt še toliko lepši, če privablja različna bitja vanj. Prav čarobno je poslušati brenčanje žuželk, petje ptičk in reganje žabic. Srečat ježa, ki se skriva pod klopco in se masti z mačjo hrano ali pa doživeti, da ti veverica je iz roke, take stvari lahko še tako turoben dan osvetlijo z veseljem in upanjem. Zato pa poglejte malo ven, uživajte v malenkostih. Še v teh mrzlih in temnih dneh se najde kaka lepa stvar.
Viri
100 plants to feed the bees: provide a healthy habitat to help pollinators thrive. 2016. Portland, The Xerces society: 240 str.
Alaux C., Ducloz F., Crauser D., Le conte Y. 2010. Diet effects on honeybee imunocompetence. Biology letters, 2010, 6: 562-565
Auguštin V. 2020. Mesečna opravila. Lukovica. Čebelarska zveza Slovenije.
http://www.czs.si/content/D7 (12. feb. 2020)
Bonar A. 1993. Dišeče cvetnice. Moje vrtne rastline. Ljubljana, Mladinska knjiga: 48 str.
Bianchini F., Pantano A. C. 1994. Vse o cvetju: vodnik za gojenje zelenja in cvetja. 6. izd. Ljubljana, Mladinska knjiga: 522 str.
Cvetoče okrasne rastline od A do Ž. 2007. 1. izd. Mastnak M. (ur.). Olševek, Narava d.o.o.: 1007 str.
Hessayon D. G. 1996. Cvetje v vrtu. Zbirka Za spretne vrtnarje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 160 str.
Herr E., Nickig M. 2007. Vrtne cvetlice od A do Ž : najlepše rastline za razkošje bujnega cvetenja : privlačne kombinacije za vsako rastišče. 1. izd. Vodnik od A do Ž. Kranj, Narava d.o.o.: 256 str.
Herr E. 2008. Cvetoči vrt: bujen in vse leto privlačen. 1. izd. Zbrika Vrtnarski svetovalec. Ljubljana, Mladinska knjiga: 62 str.
Milinković J. 2017. Zlata rozga - okrasna in zdravilna rastlina. Ljubljana, Govori se.
https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/zlata-rozga-okrasna-in-zdravilna-rastlina/ (15. maj 2020)
Obranovič B. 2018. Naj medi: Ob 100-letnici organiziranega čebelarstva na kočevskem. 1. izd. Kočevje, Čebelarstvo MA-JA: 236 str.
Paoli P. P., Donley D., Stabler D., Saseendranath A., Nicolson S. W., Simpson S. J., Wright G. A., 2014. Nutritional balance of essential amino acids and carbohydrates of the adult worker honeybee depends on age. Amino acids, 46: 1449-1458.
Planinšek T. 2016. Koledar cvetenja medovitih rastlin v Sloveniji. Celje, Društvo za zaščito kranjske čebele Carniolica: 73 str.
Richter C. 2008. Aconite and Possible Poisoning of Honey. Goodwood, Richters Herbs.
Rehar Klančič M., Pirc D., Kojek B. 2016. Medovite rastline na vrtu in v okolici čebelnjaka. Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije: 27 str.
Strgar Satler B. 2006. Preobjede. Moj mali svet, 8: 20-22.
Sever M. 2015. Jesenske astre malo drugače. Zeleni svet.
https://zelenisvet.com/jesenske-astre/ (19. feb. 2019)
Šimić F. 1980. Naše medonosno bilje. Stručni priručnici Pčelarskog saveza SRH. Zagreb, Znanje: 217 str.
Taha E. A., Al-Kahtani S., Taha R. 2017. Protein content and amino acids composition of bee-pollens from major floral sources in Al-Ahsa, eastern Saudi Arabia. Saudi Journal of Biological Sciences, 26, 2: 232-237.
Viuda-Martos M., Ruiz-Navajas Y., Fernández-López J., Pérez-Alvarez J. A. 2008. Functional properties of honey, propolis, and royal jelly. Journal of food science, 73, 9: 117-124.
Vaudo A. D., Tooker J. F., Grozinger C. M., Patch H. M. 2015. Bee nutrition and floral resource restoration. Current Opinion in Insect Science, 10: 133-141.