Že par let je od tega, kar se mi je v misli prikradlo eno majhno seme, lahko bi rekli tudi čebulica, idejna čebulica, o vrtnarskem blogu. In kot vsak vrtnar sem svojo čebulico zakopala, saj čebulice najlepše cvetijo, ko so dolgo časa zakopane v mrzli temi zime. A še vsaka zima mine in tako je tudi moja. Zdaj sem tu, zunaj je jesen, listje pada in postaja hladno. A to mojo idejno čebulico prav nič ne briga, za njo je končno pomlad. Tako, da sem se sedaj končno opogumila in naredila, ta svoj blog.
No po tem uvodu, si verjetno mislite, da bom danes pisala o čebulicah. E pa neču (vsaj danes ne)!
Danes bom z vami delila prvi, od treh delčkov svoje diplomske naloge. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala katere medovite trajnice, bi lahko zasadili, da bi dobili konstantno cvetenje. Velikokrat sem namreč zasledila kakšne članke ali oddaje o pomembnosti medovitih rastlin, a nikjer niso povedali kako bi lahko čebelam zagotovili raznovrstno hrano celo leto. Prva "pogruntavščina" je bila ta, da ne rabim iskati rastlin, ki bi cvetele pozimi, saj takrat narava in z njo tudi čebele "spijo". Zato sem za vsak letni čas v rastni dobi poiskala nekaj medovitih trajnic, ki so na mnogih vrtovih del zasaditev. Danes bom govorila o medovitih trajnicah, ki cvetijo spomladi. Pa kar začnimo.
Za okrasne trajnice sem se odločila zaradi veliko razlogov. Gredice, ki so zasajene s trajnicami zagotavljajo prehrano, zavetje in prezimovanje večjemu številu vrst žuželk, ker se gredic s trajnicami vsako leto ne prekoplje in ne posadi na novo, te nudijo zavetišče mnogim koristnim žuželkam, v švicarski raziskavi so leta 2019 ugotovili, da z prekopavanjem gredic z enoletnicami ubijemo tudi do 50% žuželk, ki so si tam poiskale zimski domek. Žuželke tudi raje obiskujejo trajnice, kot pa samonikle rastline oz. plevele. Na dolgi rok so trajnice cenejše, ni nam treba jih vsako leto kupit, na novo obdelat gredic, redno gnojit in jih budno spremljat. Trajnice se tudi vsako leto malo razrastejo in čez čas dobimo še večje "grmičke".
Vsem medovitim rastlinam je skupno to, da ponujajo cvetni prah ali nektar. Čebele in ostali opraševalci potrebujejo, tako kot tudi mi, raznovrstno prehrano. Iz različnih rastlin, dobijo različne snovi in različne snovi potrebujejo za različna življenjska obdobja. Spomladi čebelja matica zalega in za to potrebuje velike količine cvetnega prahu. Poleti nove čebele nabirajo medičino in cvetni prah, da jo shranjujejo in z bližanjem zime ta ozimnica postaja vse bolj pomembna.
Najbolj pomembne paše v Sloveniji so akacijeva (od maja do junija), cvetlična (spomladanska paša), gozdna, hojeva, kostanjeva (junij), smrekova (junija) in lipova (junija, običajno en teden po končani akacijevi paši). Hojeva, smrekova in del gozdne paše so odvisne od izločanja mane uši in ne cvetenja jelke, smreke in ostalih gozdnih vrst. V toplejših regijah, npr. na Primorskem, se paše pojavijo prej kot v hladnejših delih države. Vse paše se ne pojavijo v vseh regijah Slovenije, saj nekatere vrste rastejo zelo lokalno ali pa potrebujejo določene temperature za medenje, ki v času cvetenja niso dosežene v vseh krajih. Iz tega lahko zaključimo, da so količinsko za čebeljo pašo najpomembnejša drevesa.
Pestrost pa lahko zagotovimo tudi s sajenjem medovitih gredic in travnikov. Pri zasaditvi je priporočljivo izbrati vrste in sorte s katerimi dobimo konstantno cvetenje. Ko ena sorta odcveti, začne cveteti druga. Poleg tega je pomembna izbira sort, ki imajo enostavne (na desni sliki) in ne vrstnatih cvetov, saj imajo čebele pri teh enostaven dostop do hrane.
Pomladi cvetoče medovite trajnice
Pomladanski veliki zvonček, Leucojum vernum
Pomladanski veliki zvončki prenesejo zmrzal, zato predstavljajo odlično zgodnjo pašo za čebele, ki v tem času potrebujejo veliko cvetnega prahu in nektarja. Cveti od februarja do aprila. Je od 10 do 30 centimetrov visoka trajna čebulnica, ki uspeva v polsenčnih rastiščih. Iz čebulice spomladi požene do 5 črtalastih zelenih listov, ki imajo gladek rob in cvetno steblo, ki nosi en ali dva cvetova. Cvet je povešen, sestavljen iz šestih cvetnih listov, ki so enako dolgi in spominja na kronico. Konice cvetnih listov so zeleno ali rumeno obarvane. Raste na vlažnih in sončnih, polsenčnih in senčnih legah. Širi se s semeni in z delitvijo. Ker pa je v Sloveniji zavarovan, ga je prepovedano nabirati v večje šopke in ga izkopavati iz narave.
Črni teloh, Helleborus niger
Cvetovi vsebujejo veliko cvetnega prahu in nektarja. Opraševalcem so telohi zanimivi tudi zaradi oblike in barve cvetov. Je vednozelena šopasto rastoča trajnica, ki zraste od 25 do 40 cm visoko. Raste v svetlih gozdovih in gozdnih robovih ter na vlažnih travnikih. Tvori velike usnjate liste, ki so temno zelene barve in so dlanasto deljeni na 5, 7 ali 9 delov. Listni rob je lahko cel ali nazobčan. Vsaka rastlina ima po več cvetnih stebel, ki nosijo po navadi po en cvet. Cvetovi so kimasto viseči in so sestavljeni iz petih okroglih ali široko jajčastih listov, ki so na začetku bele barve. Ko se cvetovi postarajo dobijo zelen ali rožnat pridih. Na sredini cveta so izstopajoči rumeni prašniki. Če je zima milejša cvetijo že »pozimi«, drugače pa od januarja do aprila. Čebele jih obiskujejo zaradi nektarja in cvetnega prahu, ki ga v celoti porabijo za razvoj novega legla. V Sloveniji je zaščiten, zato lahko nabiramo samo manjše šopke in ga v naravi ne smemo izkopavati. Za zasaditev na vrtu lahko kupimo sadike, ki jih po cvetenju lahko razdelimo na več manjših sadik. Črni teloh se širi tudi s semeni.
Trobentica, Primula vulgaris
Je nizkorastoča trajnica, ki ob tleh oblikuje listno rozeto. Listi so podolgovati ali jajčasti in so pri bazi pecljati, dolgi do 15 centimetrov. Listi so zelene barve, površina je zgubana zaradi mreže listnih žil, rob pa je nazobčan. Na nizkem, dlakavem cvetnem steblu rastejo socvetja, sestavljena iz svetlo rumenih trobentastih cvetov. Cvetovi so pet števni, na sredini, ob čaši so živo rumeni. Navadni jeglič cveti od februarja do maja. Za čebele je pomladi pomemben, ker je močno razširjen in ima veliko medičine ter cvetnega prahu, najbolj so jim zanimivi prvi, še plitki cvetovi, saj lahko pri njih enostavno dosežejo medičino in cvetni prah . Raste na sončnih in polsenčnih travnikih ter svetlih robovih gozdov.
Navadni zimzelen, Vinca minor
Je zimzelena, plazeča trajnica, ki pri dnu rahlo oleseni. Steblo se plazi in izrašča iz korenike. Iz kolenc na steblu pa ob stiku s tlemi izraščajo korenine. Listi so suličasti in svetleči, dolgi so od 2 do 4,5 cm, široki pa od 1 do 2,5 cm. Rastline zrastejo od deset do petnajst centimetrov. Cvetovi so modre ali vijolične barve in izraščajo iz zalistov. Posamezen cvet ima 5 cvetnih listov in je velik od 2 do 3 cm. Cvetovi, ki so bogati z medičino in cvetnim prahom, se razpirajo od aprila do maja in še enkrat od avgusta do prve zmrzali.
Srčki, Dicentra spectabilis
So ena najstarejših trajnic na naših vrtovih. Izvirajo iz Japonske in zrastejo od 30 do 80 cm visoko in 50 cm široko. Stebla so povešava, na na njih rastejo listi, ki spominjajo na praprot. Stebla oblikujejo grmiček.
Na steblih se od aprila do junija razcvetijo cvetovi, ki po obliki spominjajo na srčke s solzico. Srčki so običajno živo rožnate barve, solzice pa so bele. Poznamo tudi belo sorto Dicentra specabilis 'Alba'. Cvetovi so združeni v cvetne grozde. Srčke sadimo pomladi ali jeseni. Posadimo jih na senčno ali polsenčno mesto, ki je v zavetrni legi. Dobro uspevajo v prepustnih a vlažnih tleh, ki so bogata z organsko snovjo. Zato pred sajenjem v jamo dodamo prepereli gnoj ali kompost. Jeseni jih prav tako lahko tudi razmnožujemo z delitvijo korenik. Pred cvetenjem jih lahko še enkrat pognojimo, v suši pa jih zalivamo. Srčki do julija odcvetijo. Odcveteli cvetovi odpadejo, lahko pa celotna cvetna stebla porežemo. Liste pustimo dokler so zeleni, nato jih porežemo do tal, saj takšni nimajo estetske vrednosti.
Orlice, Aquilegia spp.
So trajnice, ki zrastejo od 40 do 80 ali pa tudi do 100 cm visoko. Steblo je razraslo, poraščeno z modrikasto zelenimi listi, ki so dvojno ali trojno deljeni. Na čvrstih cvetnih steblih se v maju in juniju odprejo pokončni ali povešeni, enobarvni ali večbarvni cvetovi. Ti so sestavljeni iz petih ovršnih listov, ki so dolgi 2 do 3 cm in imajo 1-2 cm dolge medovnike s kratkimi, ukrivljenimi ostrogami. Cvetovi so lahko bele, rumene, oranžne, rožnate, rdeče, rožnatordeče, modre, vijolične barve ali pa v kombinaciji le teh. Proizvedejo veliko cvetnega prahu, 10 cvetov lahko proizvede okoli 32 mg. Orlice razmnožujemo s sajenjem ali z delitvijo matičnih rastlin od marca do aprila, rastline lahko razdelimo tudi jeseni. Sadimo in sejemo jih v polsenco, v dobro odcedna tla z veliko organske snovi. Lahko posadimo tudi na sončno mesto, a bolje uspeva v polsenci. Spomladi, pred cvetenjem jih lahko pognojimo, po končanem cvetenju pa jih porežemo skoraj do tal, saj nimajo več estetske vrednosti. Če hočemo, da se razvijejo semena pustimo cvetna stebla do julija.
Potonika, Paeonia officinalis
Navadna potonika je zelnata trajnica z gomoljastimi koreninami. Spomladi iz tal poženejo do 100 cm visoka stebla, na katerih rastejo trodelni listi in več cvetov . Ti so skledaste oblike in veliki do 20 cm v širino, lahko so enostavni, polvrstnati ali vrstnati. Potonike cvetijo maja ali junija v beli, rožnati, rdeči ali rumeni barvi. Potonike sadimo na polsenčne lokacije, najbolje na lokacije kjer je sončno popoldne ali na polno sonce. Posadimo jih spomladi ali jeseni, v prepustna in dobro pognojena tla, ki smo jih globoko prekopali. Sadike ne smemo posaditi pregloboko, pokrite so lahko z 2,5 cm prsti, drugače morda ne bodo cvetele. Dokončno se bodo aklimatizirale v treh letih, izogibamo se presajanju. Spomladi okoli poganjkov namestimo oporo in pognojimo. Odcvetele cvetove odstranjujemo, na koncu poletja še enkrat pognojimo in jeseni stebla porežemo do tal.
No to bo to za danes. Upam da vam je bilo všeč in da ste se nalezli vsaj malo mojega navdušenja. Do naslednje objave pa fajn bote, pa se čujemo te ne.
Viri:
- Auguštin V. 2020. Mesečna opravila. Lukovica. Čebelarska zveza Slovenije.
- Bonar A. 1993. Dišeče cvetnice. Moje vrtne rastline. Ljubljana, Mladinska knjiga: 48 str.
- Bianchini F., Pantano A. C. 1994. Vse o cvetju: vodnik za gojenje zelenja in cvetja. 6. izd. Ljubljana, Mladinska knjiga: 522 str.
- Bees, Butterflies and Blooms. 2012. BBC.
- Cvetoče okrasne rastline od A do Ž. 2007. 1. izd. Mastnak M. (ur.). Olševek, Narava d.o.o.: 1007 str.
- Deeley A. 2014. Snowdrops for bees. Beverly. Beverly Bees.
- Ganser D., Knop E., Albrecht M. 2019. Sown wildflower strips as overwintering habitat for arthropods: Effective measure or ecological trap? Agriculture, Ecosystems and Environment, 275: 123-131.
- Gardenerʼs World. 2020. Vinca minor ‘Illuminations’ Periwinkle. BBC Gardeners’ World Magazine.
- Hessayon D. G. 1996. Cvetje v vrtu. Zbirka Za spretne vrtnarje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 160 str.
- Herr E., Nickig M. 2007. Vrtne cvetlice od A do Ž : najlepše rastline za razkošje bujnega cvetenja : privlačne kombinacije za vsako rastišče. 1. izd. Vodnik od A do Ž. Kranj, Narava d.o.o.: 256 str.
- Herr E. 2008. Cvetoči vrt: bujen in vse leto privlačen. 1. izd. Zbrika Vrtnarski svetovalec. Ljubljana, Mladinska knjiga: 62 str.
- Lowenstein D. M., Matteson K. C., Minor E. S., 2019. Evaluating the dependence of urban pollinators on ornamental, non-native, and ‘weedy’ floral resources. Urban Ecosystems, 22: 293-302.
- Lužar. 2020. Čebelje paše. Dob, Čebelarstvo Lužar.
- Moga d.o.o. 2020. Navadni zimzelen. Moga d.o.o..
- Notranjski regijski park. 2020. Trobentica. Notranjski regijski park.
- Obranovič B. 2018. Naj medi: Ob 100-letnici organiziranega čebelarstva na kočevskem. 1. izd. Kočevje, Čebelarstvo MA-JA: 236 str.
- Planinšek T. 2016. Koledar cvetenja medovitih rastlin v Sloveniji. Celje, Društvo za zaščito kranjske čebele Carniolica: 73 str.
- Pogačar Špenko A. 2019. Črni teloh – zimska cvetoča lepotica. Zeleni svet.
- Rehar Klančič M., Pirc D., Kojek B. 2016. Medovite rastline na vrtu in v okolici čebelnjaka. Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije: 27 str.
- Šimić F. 1980. Naše medonosno bilje. Stručni priručnici Pčelarskog saveza SRH. Zagreb, Znanje: 217 str.
- Šušek A. in Ivančič A. 2006. Pollinators of Helleborus niger in Slovenian naturally occuring populations. Acta agriculturae Slovenica, 87: 205-211.
-Šivic F. 2020. Gozdna paša. Brdo pri Lukovici, ČZS.
- Vrt in narava. 2020. Pomladanski veliki zvonček, kronca. Preslica.